Spread the word
  •  
  •  
  •  
  •  
  •  
  •  
  •  
  •  
  •  
  •  
  •  

Celo življenje aktivni športnik; najprej košarka, potem triatlon. Po koncu kariere do klasične vmesnega odmora za družino in kariero.
Pred 7 leti prvi »alarm«; teža 90 kg in brošurica za povišan holesterol s prehranskimi nasveti.

Leto kasneje začnem ponovno teči, kolesariti. Poskušam biti konkurenčen v teku, pa ne gre.

Preprosto ne zmorem hitrejših treningov, operirana Ahilova tetiva je vsak dan zjutraj trda; potrebujem ograjo za hojo navzdol po stopnicah in si rečem: »Star si. Obnašaj se letom primerno in upočasni vse skupaj.«

Nato – srečanje, priporočilo, obiskovanje delavnice za zdravo prehrano in sprememba.

V letu in pol, pri 47-ih se zgodi:

  • 5 kg (iz takrat že nižje osnove 81 kg),
  • skoraj razpolovi se telesna maščoba (iz 22% na 12%),
  • zrasteta mišična masa (+ 9 %) in delež vode v telesu (+ 7 %),
  • »zmanjkajo« 3 enote visceralne maščobe,
  • skoraj razpolovi se skupni holesterol,
  • in najpomembneje: začnejo se vračati energija, hitrejši treningi in super regeneracija ter celo spet »skoraj« tekmovalni občutki.Preblisk: časovni stroj, ki me je odpeljal 20 let nazaj?!!

Novembra 2016 še zadnji “preizkus” > polmaraton (21 km) – rekreativni čas izpred 4-ih let se premakne za 10 min oz. na 1:25,05. Največja razlika pa po tekmi – pred leti po teku skoraj nisem mogel sam iz avtomobila, tokrat pa je le tema preprečila, da nisem ves poskočen šel še za kakšno uro na kolo …

Obe tekaški sliki sta časovno približno 20 let narazen, srednjapa je še iz t. i. »alarmantnega časa«. Mislite, da res nima prehrana nič opraviti s to spremembo?

Moji dvomi so izginili …

Follow by Email
Facebook
Facebook
Instagram
YouTube
Twitter
Visit Us